1. VIO, 4. 10. 2021
1. a
Povabili so babico enega učenca, ki je sedaj upokojena učiteljica. Pripovedovala jim je o tem, kako je bilo na OŠ Ormož, ko je bila sama še otrok in kako je bilo pozneje, ko je na šoli poučevala.
Ogledali so si posnetek firbcologov o šoli nekoč ter se pogovarjali.
Ob koncu dneva so izkoristili tople sončne žarke in se šli igrat na šolska igrala.
1. b
Zjutraj so se pogovarjali o šoli nekoč, nato je prišla učiteljica iz preteklosti in imela kratko učno uro lepega vedenja. Za konec pa so se igrali še s sestavljankami na temo šola nekoč.
2. a
Dan so začeli s staro igro. Sledil je pogovor o kulturi in zgodovini. Ogledali so si film Ormož 1935. Tako so prišli do šole in letnice 1900. Šola nekoč in danes- iskali so podobnosti in razlike. Sledilo je odgovarjanje na njihova vprašanja, ki so jih zastavili pri načrtovanju dneva. Najbolj so bili veseli ogleda šolske kleti. Po ogledu kleti, pouka nekoč so se udeležili otvoritve igral. Po otvoritvi so imeli delavnico Pisanje s trsko in dan so zaključili s staro igro.
3. a in 3. b
Pred kulturnim dnevom so učenci intervjuvali njihove starše in stare starše. Vprašanja so se nanašala na šolo nekoč. Oba oddelka je obiskala Manica Hartman iz Muzeja Ormož. Ob PPT – ju jim je pripovedovala o šoli nekoč ( številu učencev v oddelkih, o strogosti in kaznovanju učiteljev, učnih predmetih, poti v šolo, učnih pripomočkih,…). Učencem je bila njena predstavitev zelo zanimiva, veliko so o tem že vedeli (podatki iz intervjuja). Nato je bila prireditev pred šolo. Po prireditvi so učenci predstavljali podatke, ki so jih dobili s pomočjo intervjujev.
Zapise zbrala: Aleksandra Kociper, vodja KD za 1. VIO
2. VIO
Kako zanimivo se je vrniti v preteklost in spoznati način poučevanja, ki so ga imeli naši starši, babice in dedki ter prastarši!
Del kulturnega dne so učenci 4. in 5. razreda preživeli v Centru za družine Ormož, kjer so se vrnili v preteklost in sodelovali pri pouku nekoč. Spoštovani gospodični učiteljici sta uprizorili šolsko uro kot je izgledala nekoč. Učenci so morali upoštevati pravilno držo telesa, komunikacijo in pravila lepega vedenja. Prebrali in pogovorili so se o šolskih postavah, ki so veljale leta 1930. Da so si učenci lahko še bolje predstavljali šolo nekoč, so si ogledali posnetek takšnega pouka v tamkajšnem kinu.
Učenci so se preizkusili tudi v učni uri lepopisja iz leta 1930. Najtežje jim je bilo zapisati lepe črke, med vsemi jim je največjo težavo delala velika pisana črka p. Zapis jim je vzel veliko časa, saj so morale biti črke lepo in pravilno oblikovane.
Naredili so intervju z babico ali dedkom. V intervjuju so spoznali, kako so njihove babice in dedki hodili v šolo, kakšna je bila njihova učilnica, katere potrebščine so imeli pri pouku, kako je potekalo prehranjevanje, kako je potekal njihov dan v šoli, kakšna so bila pravila obnašanja, kako so se včasih igrali. Babice in dedki so vnukom povedali tudi kakšen zanimiv dogodek, ki se jim je zgodil v njihovi mladosti. Tako smo izvedeli, da so nekoč učitelji dajali hruške na glavo (to pomeni, da so jih s pestjo udarili po glavi), učitelji so metali ključe v poredne otroke. Poredni otroci so morali jahati osla. Všeč pa jim je bila Titova štafeta, spuščanje s torbo po klancu navzdol, praznovanje Dedka Mraza in plesi v šoli.
Zapis pripravila: Maja Korban Črnjavič, vodja KD za 2. VIO
3. VIO
V okviru kulturnega dne Naša šola skozi čas so učenci od 6. do 9. razreda ustvarjali šolsko himno oz. zapisovali/sestavljali na podlagi že zapisanih/zapetih pesmi ali po lastnem izboru. Spoznali so značilnosti vzgoje otrok skozi zgodovino. »Gospodične učiteljice« so ob izvedbi učne ure učencem prikazale vzdušje nekdanje šole oz. pouka kakršnega so imeli nekoč njihovi stari starši. Ob koncu kulturnega dne pa so učenci obujali igre, ki so se jih igrali nekoč starši in stari starši.
Zapis pripravila: Tanja Babič, vodja KD za 3. VIO
